Obdelava kartičnih plačil zahteva zapleteno usklajevanje med različnimi tretjimi osebami. Te vključujejo imetnikovo banko, kartično shemo in pridobitelja – banko ali finančno ustanovo, ki za podjetje pridobi sredstva od njegove stranke. Ko se ponudniki plačil odločajo, koliko zaračunati strankam za vsako transakcijo, morajo upoštevati vse te dejavnike in vključiti še provizijo za svoje storitve.
Enotno določanje cen (Blended pricing) in Interchange++ sta dva izmed najpogosteje uporabljenih cenovnih modelov za kartične transakcije. Glavna razlika med njima je stopnja preglednosti postopka obračunavanja. Vsak model ponuja svoje prednosti, ki jih bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju.
Začnimo s pregledom modela Interchange++.
Obdelava kartičnih plačil zahteva zapleteno usklajevanje med različnimi tretjimi osebami. Te vključujejo imetnikovo banko, kartično shemo in pridobitelja – banko ali finančno ustanovo, ki za podjetje pridobi sredstva od njegove stranke. Ko se ponudniki plačil odločajo, koliko zaračunati strankam za vsako transakcijo, morajo upoštevati vse te dejavnike in vključiti še provizijo za svoje storitve.
Enotno določanje cen (Blended pricing) in Interchange++ sta dva izmed najpogosteje uporabljenih cenovnih modelov za kartične transakcije. Glavna razlika med njima je stopnja preglednosti postopka obračunavanja. Vsak model ponuja svoje prednosti, ki jih bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju.
Začnimo s pregledom modela Interchange++.
Obdelava kartičnih plačil zahteva zapleteno usklajevanje med različnimi tretjimi osebami. Te vključujejo imetnikovo banko, kartično shemo in pridobitelja – banko ali finančno ustanovo, ki za podjetje pridobi sredstva od njegove stranke. Ko se ponudniki plačil odločajo, koliko zaračunati strankam za vsako transakcijo, morajo upoštevati vse te dejavnike in vključiti še provizijo za svoje storitve.
Enotno določanje cen (Blended pricing) in Interchange++ sta dva izmed najpogosteje uporabljenih cenovnih modelov za kartične transakcije. Glavna razlika med njima je stopnja preglednosti postopka obračunavanja. Vsak model ponuja svoje prednosti, ki jih bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju.
Začnimo s pregledom modela Interchange++.
Obdelava kartičnih plačil zahteva zapleteno usklajevanje med različnimi tretjimi osebami. Te vključujejo imetnikovo banko, kartično shemo in pridobitelja – banko ali finančno ustanovo, ki za podjetje pridobi sredstva od njegove stranke. Ko se ponudniki plačil odločajo, koliko zaračunati strankam za vsako transakcijo, morajo upoštevati vse te dejavnike in vključiti še provizijo za svoje storitve.
Enotno določanje cen (Blended pricing) in Interchange++ sta dva izmed najpogosteje uporabljenih cenovnih modelov za kartične transakcije. Glavna razlika med njima je stopnja preglednosti postopka obračunavanja. Vsak model ponuja svoje prednosti, ki jih bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju.
Začnimo s pregledom modela Interchange++.


